Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Ni najdenih zadetkov.

Zavod Rodna Zemlja v okviru projekta Povej po slovensko (Pejsen) pripravlja za javnost odprte pogovorne oddaje z različnimi raziskovalci slovenskih korenin in jezika, njihov namen pa je ozaveščanje in spodbujanje rabe slovenščine v vsakdanjem govoru.

Naslednja pogovorna oddaja na temo jezika in slovenstva je predvidena marca v Četrtni skupnosti Vič, kjer bodo sledile še nadaljnje pogovorne oddaje.

Pogovore v okviru projekta Povej po slovensko, skrajšano iz posameznih črk te besedne zveze v Pejsen, vodi pobudnica projekta Jasna Martinjak, ki je tudi ustanoviteljica Zavoda Rodna Zemlja. Ta pripravlja tudi rodovno šolo, ki temelji na rodovnem spominu, projekt Pejsen pa je tudi uvodno gradivo. Rodovna šola je namenjena predvsem družinam in zaposlenim v šolstvu, v ospredju pa je spoštovanje dediščine prednikov, predvsem jezika in kulture.

Kot je Martinjak povedala, začetki projekta Pejsen segajo pet let nazaj, ko je izvedela, da bo postala babica in se je zavedela, da je za ohranitev ter predajo izvirnega slovenskega jezika na vnuke pomembno, da v vsakodnevnem govoru preneha z rabo besed, ki niso slovenskega izvora. Sledil je projekt delovne skupine Zavoda Rodna Zemlja z naslovom Ali bodo naši otroci še govorili slovensko, čez leto dni pa še projekt Pejsen.

Kot je na novinarski konferenci še povedala Martinjak, jo je to "popeljalo v globine slovenskega jezika, po kateri zdaj še vedno potuje". Izrazila je tudi prepričanje, da poznavanje lastnega jezika in korenin lahko bistveno prispeva k večjemu spoštovanju obojega. V današnjem svetu, ki se spreminja ob velikem vplivu različnih medijev, pa projekt Pejsen želi povedati svetu zgodbo o slovenskih koreninah, je še dodala.

Delovanje zavoda je seglo tudi že v zamejstvo in tujino. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo, osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev, so tako pripravili projekt Jezik je duša naroda, slovenščina v družini in družbi. V zavodu si želijo, da bi sodelovali še z drugimi Slovenci v zamejstvu in tujini, pa tudi z drugimi narodi in ljudstvi, ki jih, kot je dejala Martinjak, tovrstna zgodovina utegne zanimati. Ob tem je Martinjak menila, da imajo Slovenci, ki bivajo v tujini, večjo zavest in drugačen odnos do jezika. Omenila je tudi, da je v preteklosti stik z njo že navezala slovenska družina, ki je živela v Bruslju in je iskala za svojega otroka slovensko okolje.

V rubriki Jezik pozornost tokrat namenjamo izgovoru imen nekaterih priljubljenih smučarskih destinacij

Najvišje priznanje dveh slovenskih organizacij, ki delujeta na avstrijskem Koroškem

Rubrika Jezik, tokrat namenjena vprašanjem, povezanim z italijanskimi olimpijskimi prizorišči

Začenja se že naslednji izbor

Prejšnje oblike bodo še vedno sprejemljive do konca leta 2030

Za zdaj se je odzval tudi urad za narodnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti

Rubrika Jezik, tokrat namenjena sklanjanju tujih lastnih imen na končni fonem -o

Po Kopru zahteva inšpektorata, da tudi Piran spremeni table s toponimi v italijanščini

Odprli so tudi razstavo ob 150-letnici izida prekmurskega časopisa Prijatel

Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona. Prikaži komentarje

Neveljaven email naslov