Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Ni najdenih zadetkov.

Iz pariškega muzeja Louvre so sporočili, da je krona cesarice Evgenije, ki so jo oktobra lani tatovi izgubili med begom, skoraj nepoškodovana, ob tem pa napovedali, da jo bodo lahko v celoti restavrirali.

O stanju krone in načrtih konservatorsko-restavratorskega posega je muzej javnost obvestil pretekli teden. Krona je bila del kronskih draguljev, ki so jih tatovi ukradli iz Apolonove galerije v tatvini, ki je 19. oktobra pretresla svet in razkrila pomanjkljivo varovanje muzeja z eno najbolj znamenitih in dragocenih zbirk na svetu.

Tatovi so ukradli devet kosov nakita iz 19. stoletja, med begom pa so izgubili krono cesarice Evgenije, ki jo je po dogodku policija prevzela zaradi potreb preiskave, zatem so jo vrnili muzeju, do nedavnega pa o njej ni bilo večjih novic.

Prejšnji teden so tako iz muzeja sporočili, da je skoraj nedotaknjena in da jo bo mogoče v celoti restavrirati. "Spremenjena je oblika krone, skoraj v celoti pa so ohranjene posamezne komponente," so sporočili in dodali, da manjka le en dekorativni element. To pomeni, da bo treba zgolj preoblikovati okvir v prvotno formo, poroča Euro News.

Konservatorsko-restavratorski poseg bodo z razpisom zaupali "odobrenemu restavratorju", glede načina in metodologije posega pa bo svetovala strokovna komisija pod vodstvom direktorice muzeja Laurence des Cars. V projektu bodo svojo podporo ponudili predstavniki petih francoskih zlatarn – Mellerio, Chaumet, Cartier, Boucheron in Van Cleef & Arpels.

Preostalih osmih ukradenih kosov nakita policiji še ni uspelo najti. Na seznamu ukradenih neprecenljivih kosov nakita, ki ga je objavilo francosko ministrstvo za kulturo, je med drugim ogrlica iz smaragdov in diamantov, ki jo je Napoleon podaril svoji ženi, cesarici Mariji Luizi. Odnesli so tudi diadem s skoraj 2000 diamanti, ki je nekoč pripadal cesarici Evgeniji, in ogrlico, ki je bila nekoč last poslednje francoske kraljice Marije Amelije. To krasi osem safirjev in 631 diamantov. Doslej je bilo v povezavi s tatvino aretiranih sedem ljudi. Vrednost ukradenih kronskih draguljev je ocenjena na 88 milijonov evrov.

Tatvina je trajala nekje od šest do sedem minut – tatovi so se z dvižno lestvijo povzpeli na balkon, od koder so vdrli v Apolonovo galerijo, nato pa se spustili in pobegnili na skuterjih. Po drzni kraji sredi dneva, ki je vrgla precej slabo luč na vodstvo muzeja, je francosko ministrstvo za kulturo naročilo preiskavo incidenta. Ta je pokazala, da je delovala samo ena od dveh kamer v bližini mesta, kjer so tatovi 19. oktobra zjutraj vdrli v muzej. Poleg tega je bila edina kamera Apolonove galerije bila usmerjena proti zahodu in ni pokrivala balkona, kjer se je zgodil vlom. Varnostniki v nadzorni sobici na razpolago niso imeli dovolj zaslonov, da bi lahko hkrati spremljali stanje v vseh sobah muzeja, slaba koordinacija pa je bila kriva, da so policisti po sproženem alarmu najprej dirjali na napačno mesto. Te in druge podrobnosti poročila so predstavili odboru za kulturo v francoskem senatu.

V zadnjih mesecih so zaposleni v Louvru večkrat stavkali in protestirali proti poslabšanju delovnih razmer, opozorili na pomanjkanje osebja in varnostne pomanjkljivosti. Vodstvo muzeja je januarja zvišalo vstopnino za neevropske obiskovalce z 22 na 32 evrov, kar so ostro obsodili francoski sindikati in opozorili, da spodkopava univerzalno poslanstvo najbolj obiskanega muzeja na svetu. V muzeju poudarjajo, da je ukrep del državne politike diferenciranega zaračunavanja, s katero želi Francija zagotoviti dodatna sredstva za obnovo in posodobitev osrednjih kulturnih ustanov. Pojasnili so, da bodo dodatni prihodki, ocenjeni na 15–20 milijonov evrov letno, namenjeni financiranju obnove stavbe in izboljšanje varnosti.

Stavka v največjem muzeju na svetu

Težave po spektakularnem vlomu 19. oktobra se nadaljujejo

Sindikati: "Zaposleni se danes počutijo, kot da so zadnja obramba pred propadom muzeja"

Poročilo identificira napake v varovanju, ki bi se jih dalo preprečiti

Pridržali naj bi četrtega sostorilca tatvine, poroča Le Parisien

Prvo predavanje: Aleksander Ostan na temo mesta med etiko in poetiko, ekonomijo in ekologijo

Posebna oddaja ob kulturnem prazniku

Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi ponuja nove vsebine

Na okrogli mizi o priložnostih in izzivih digitalizacije in umetne inteligence za kulturno dediščino

Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona. Prikaži komentarje

Neveljaven email naslov